Vsebina
- Izvršno povzetek: Investicijska klima v Bosni in Hercegovini v letu 2025
- Ključni ekonomski kazalniki in tržne statistike (Viri: bhas.gov.ba, cbbh.ba)
- Strateški rastoči sektorji: Kjer ležijo največje priložnosti
- Pravni in regulativni okvir za tuje vlagatelje (Viri: fipa.gov.ba, pravosudje.ba)
- Obdavčitev in spodbude: Kar morajo vlagatelji vedeti (Viri: uino.gov.ba, mft.gov.ba)
- Skladnost, dovoljenja in postopki registracije podjetij (Viri: apif.net, fipa.gov.ba)
- Tveganja, ovire in kako jih obvladovati
- Študije primerov: Nedavne večje investicije in uspešne zgodbe (Viri: fipa.gov.ba, ustrezne spletne strani podjetij)
- ESG, trajnost in zahteve glede korporativne odgovornosti
- Prihodnji obeti: Projekcije za Bosno in Hercegovino do leta 2030
- Viri in reference
Izvršno povzetek: Investicijska klima v Bosni in Hercegovini v letu 2025
Bosna in Hercegovina (BiH) v letu 2025 ponuja kompleksno, a se razvijajočo investicijsko klimo, ki jo oblikujejo stalne regulativne reforme, prizadevanja za regionalno integracijo in nadaljevanje političnih izzivov. Kot potencialna kandidatka za pristop k Evropski uniji (EU) je BiH sprejela korake za uskladitev svojega regulativnega okvira s standardi EU, še posebej na področju javnega naročanja, boja proti korupciji in finančnega sektorja. Leta 2023 je BiH pridobila status kandidatke s strani Evropskega sveta, kar je okrepilo zagon reform in odprlo nove poti za tuje neposredne naložbe (FDI) Uprava za evropske integracije Bosne in Hercegovine.
Pravno okolje za vlagatelje je značilno za decentralizirano strukturo, ki jo sestavljajo Federacija Bosne in Hercegovine, Republika Srpska in Distrikt Brčko. Vsaka entiteta ima svoje zakone o tujih naložbah, registraciji podjetij in obdavčitvi, kar vodi do administrativne zapletenosti, a tudi do konkurenčnih spodbud. Tujim vlagateljem je zagotovljena nacionalna obravnava, pri čemer ni splošnih omejitev glede tuje lastnine, čeprav lahko specifične omejitve veljajo na področjih, kot sta obramba in naravni viri Agencija za spodbujanje tujih naložb v Bosni in Hercegovini.
Ključne zahteve za skladnost vlagateljev vključujejo registracijo pri sodiščih na ravni entitet, davčnih organih in sektornih regulatorjih. Izvajanje zakonodaje o preprečevanju pranja denarja (AML) in boju proti korupciji je bilo okrepljeno, pri čemer je Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorističnih dejavnosti iz leta 2023 uskladil lokalne predpise bolj s standardi EU. Agencija za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma Bosne in Hercegovine. Poleg tega je BiH vzpostavila mrežo bilateralnih naložbenih pogodb (BIT) in je članica Mednarodnega centra za reševanje naložbenih sporov (ICSID), kar ponuja dodatne pravne zaščite za tuji kapital.
Statistično je FDI tok v BiH dosegel približno 850 milijonov EUR v letu 2023, pri čemer so vodilni sektorji proizvodnja, energija in bančništvo. Predvideva se, da bo BDP države v letu 2025 zrasel za približno 2,8 %, kar podpirajo izvoznorientedne industrije in razvoj infrastrukture Centralne banke Bosne in Hercegovine.
Kljub pozitivnim trendom se morajo vlagatelji soočati s počasnimi administrativnimi postopki, fragmentiranim upravljanjem in nenehnimi izzivi pri reformi sodstva. Vendar pa zaveze k poti pristopa k EU, nadaljnje regulativne izboljšave in bližina do evropskih trgov kažejo na previdno optimistično perspektivo za rast naložb v BiH do leta 2025 in kasneje.
Ključni ekonomski kazalniki in tržne statistike (Viri: bhas.gov.ba, cbbh.ba)
Bosna in Hercegovina (BiH) predstavlja kompleksno investicijsko okolje, oblikovano s postkonfliktno ekonomsko prestrukturiranjem, stalnimi strukturnimi reformami in prizadevanji za integracijo z evropskimi trgi. Nedavni podatki kažejo na postopno ekonomsko okrevanje z zmernimi obetami rasti, kljub vztrajnim izzivom, povezanim s regulativno kompleksnostjo in politično fragmentacijo.
- Bruto domači proizvod (BDP): Po najnovejših razpoložljivih podatkih Agencije za statistiko Bosne in Hercegovine je BDP države v letu 2023 dosegel približno 43,6 milijarde BAM (približno 22,3 milijarde EUR), kar pomeni realno rast 2,7 %. Napovedi za leto 2025 sugerirajo stopnje rasti BDP med 2,5 % in 3,0 %, kar se ujema z regionalnimi trendi in je podprto z potrošnjo, prenosi in zmernim izvoznim učinkom.
- Inflacija in monetarna politika: Letne inflacijske stopnje, ki jih poroča Centralna banka Bosne in Hercegovine, so dosegle vrhunec v letu 2022, vendar so se v letu 2023 stabilizirale pri približno 4,1 %. Ureditev valutnega odbora ostaja v veljavi, povezujoč konvertibilno marko (BAM) z evrom, kar še naprej ohranja monetarno stabilnost in zaupanje vlagateljev.
- Tuje neposredne naložbe (FDI): Tokovi FDI so se leta 2023 okrepljeni, dosegli so 1,5 milijarde BAM (približno 765 milijonov EUR), pri čemer so največ kapitala privabljali proizvodnja, bančništvo in nepremičnine. Ključni vlagatelji izvirajo iz Avstrije, Slovenije, Rusije in Turčije. Agencija za statistiko Bosne in Hercegovine poroča, da FDI kot delež BDP ostaja zmeren, obeti za leto 2025 pa so odvisni od nadaljnjih reform, razvoja infrastrukture in dinamike pristopa k EU.
- Zap employment in tržno delo: Uradni podatki kažejo, da je stopnja brezposelnosti v letu 2023 znašala približno 15,7 %, pri čemer je stopnja brezposelnosti med mladimi bistveno višja. Trg dela je zaznamovan z vztrajnimi neujemami v veščinah in velikim neformalnim sektorjem, a se pričakujejo postopna izboljšanja, saj se ekonomska aktivnost okreva in mobilnost delovne sile povečuje.
- Trgovina in zunanji računi: BiH ohranja strukturni trgovinski primanjkljaj, z blagovno izvozom v vrednosti 15,1 milijarde BAM in uvozom 25,7 milijarde BAM v letu 2023. EU ostaja glavni trgovinski partner, ki predstavlja več kot 70 % tako izvoza kot uvoza. Trgovinska integracija se nadaljuje preko mehanizmov Stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov.
V prihodnosti bo investicijska klima v Bosni in Hercegovini v letu 2025 odvisna od hitrosti pravne harmonizacije, naložb v infrastrukturo in uskladitve s standardi EU. Kljub makroekonomski odpornosti morajo vlagatelji pozorno spremljati regulativne reforme in politične dogodke.
Strateški rastoči sektorji: Kjer ležijo največje priložnosti
Bosna in Hercegovina (BiH) predstavlja prepričljivo pokrajino za vlagatelje v letu 2025, pri čemer se strateški rastoči sektorji pojavljajo ob regulativnih reformah in postopni ekonomski modernizaciji. Investicijska klima države je oblikovana z njenimi aspiracijami po integraciji v EU in stalno usklajevanje z mednarodnimi standardi, kar ustvarja priložnosti v izbranih industrijah.
- Energija in obnovljivi viri: BiH ima pomemben potencial za hidroenergetiko, ki predstavlja skoraj 40 % njenega električne energije, z dodatnimi neizkoriščenimi viri v vetru in sončni energiji. Vlada je postavila prioritete za raznolikost in učinkovitost energije, sprejela Zakon o energiji in Uredbo o energijskih dejavnostih v Federaciji BiH in podobne okvire v Republiki Srpski. Nacionalna strategija za obdobje 2025-2027 poudarja naložbene spodbude za obnovljive vire, modernizacijo omrežja in čezmejno trgovino z energijo, kar se usklajuje z cilji Zelenega dogovora EU (Uprava za evropske integracije).
- Proizvodni in izvozni sektorji: S konkurenčnimi stroški dela in dostopom do trgov EU in CEFTA, lahka proizvodnja BiH, še posebej komponente za avtomobile, predelava kovin in tekstil, še naprej privablja FDI. V letu 2023 je proizvodnja prispevala več kot 22 % h BDP BiH, industrialna proizvodnja pa naj bi rasla za 3,5 % letno do leta 2027 (Agencija za statistiko Bosne in Hercegovine). Vladne industrijske cone nudijo poenostavljeno dovoljevanje in davčne spodbude po Zakonu o spodbujanju razvoja malih in srednjih podjetij.
- Turizem in gostinstvo: Naravne lepote in kulturna dediščina BiH sta povzročili dvomestno rast števila turističnih prihodov, saj je število tujih obiskovalcev v letu 2023 preseglo 1,7 milijona. Vlada je določila Strategijo razvoja turizma 2023-2027, ki si prizadeva za povečanje infrastrukture, digitalizacije in trajnostnega turizma, z naložbenimi priložnostmi v ekoloških letoviščih, zdraviliškem turizmu in avanturističnem potovanju (Zvezno ministrstvo za okolje in turizem).
- Informacijska tehnologija in start-upi: Sektor IT se hitro širi, podprt z mladimi, usposobljenimi delavci in politikami digitalne transformacije pod vodstvom vlade. Ministrstvo za znanstveni in tehnološki razvoj, visoko šolstvo in informatično družbo Republike Srpske ter razvojni projekti na ravni kantonov zagotavljajo nepovratna sredstva in podporo pri inkubaciji, pri čemer IT izvoz v zadnjem letu narašča za 15 % letno.
Vlagatelji morajo navigirati skozi zapleten pravni okvir, ki vključuje regulacije na ravni entitet in države, vendar so nedavne reforme izboljšale registracijo podjetij, licenciranje in zaščito tujih lastnikov. Nadaljnje usklajevanje z acquis EU in prizadevanja proti korupciji naj bi povečala predvidljivost in zaupanje vlagateljev do leta 2025 in kasneje (Ministrstvo za zunanje zadeve Bosne in Hercegovine).
Pravni in regulativni okvir za tuje vlagatelje (Viri: fipa.gov.ba, pravosudje.ba)
Bosna in Hercegovina (BiH) ohranja pravno in regulativno okolje, ki je na splošno odprto za tuje vlagatelje, podprto z nacionalnimi zakoni in mednarodnimi dogovori. Zakon o politiki tujih neposrednih naložb, sprejet leta 1998 in kasneje spremenjen, zagotavlja enake pravice za tuje in domače vlagatelje, vključno s pravico do proste prenosa dobička v tujino, zaščito pred nacionalizacijo razen v javnem interesu (s kompenzacijo), ter dostopom do sodišč in arbitraže v primeru sporov. Ni omejitev glede tuje lastnine, razen v sektorjih, ki se nanašajo na obrambo, medije in naravne vire, ki so lahko predmet dodatnega nadzora ali zahtev po licenci (Agencija za spodbujanje tujih naložb v Bosni in Hercegovini).
Zapletena administrativna struktura BiH, ki vključuje državo, dve entiteti (Federacijo Bosne in Hercegovine ter Republiko Srpsko) in Distrikt Brčko, pomeni, da morajo vlagatelji navigirati skozi večplastni pravni sistem. Vsaka entiteta ima svoje zakone o podjetjih, davkih, delovnem pravu in nepremičninah, čeprav se nadaljujejo prizadevanja za harmonizacijo. Proces registracije je bil v zadnjih letih poenostavljen, povprečen čas registracije podjetij pa je zdaj manj kot dva tedna v večini jurisdikcij. Tujci lahko ustanovijo povsem lastna podjetja, podružnice in predstavništva ter uživajo enake pravice do premoženja kot domačini, vključno z pridobitvijo nepremičnin za poslovne namene (Agencija za spodbujanje tujih naložb v Bosni in Hercegovini).
Zahteve za skladnost v BiH vključujejo registracijo pri pristojnem sodišču, davčnih organih in ustreznih sektornih regulatorjih. Učinkovitost sodstva ostaja problematična, saj se komercialni spori včasih soočajo z dolgotrajnim reševanjem. Vendar pa je uvedba elektronskega upravljanja primerov in stalne reforme sodstva pokazale postopne izboljšave pri preglednosti in časih obdelave (Visoki sodni in tožilski svet Bosne in Hercegovine).
Statistično so tokovi tujih neposrednih naložb pokazali zmeren, a odporen rast, neto FDI pa je v letu 2023 presegel 500 milijonov EUR, obeti za obdobje 2025-2027 pa ostajajo previdno optimistični, odvisno od nadaljnjih reform in napredka pri pristopu k EU. Nadaljnje usklajevanje zakonov, digitalizacija administrativnih postopkov in prizadevanja za krepitev vladavine prava naj bi dodatno izboljšala investicijsko klimo v prihodnjih letih (Agencija za spodbujanje tujih naložb v Bosni in Hercegovini).
Obdavčitev in spodbude: Kar morajo vlagatelji vedeti (Viri: uino.gov.ba, mft.gov.ba)
Vlagatelji, ki razmišljajo o Bosni in Hercegovini (BiH) v letu 2025, bodo našli obdavčni okvir, ki je značilen po relativno nizkih stopnjah, razvijajočem se okolju spodbude in stalnem usklajevanju z evropskimi standardi. Država deluje v okviru decentraliziranega sistema, pri čemer se davčne regulative izvajajo na ravni države, entitete (Federacija Bosne in Hercegovine in Republika Srpska) ter Distrikta Brčko. Glavni davki, ki vplivajo na vlagatelje, vključujejo davek na dohodek pravnih oseb (CIT), davek na dodano vrednost (DDV) in davek na dohodek fizičnih oseb, pri čemer so na voljo določene sektorjske in regionalne spodbude.
Standardna stopnja davka na dohodek pravnih oseb znaša 10 % po vsej državi – ena najnižjih v Evropi. Obdavčljiv dohodek vključuje vse svetovne dohodke za rezidentne družbe, medtem ko se ne-rezidenti obdavčujejo le na svojem dohodku iz Bosne. Dovoljen je prenos izgube za do pet let. Stopnja DDV znaša 17 %, kar se uporablja na večino dobrin in storitev, pri čemer so nekatere izjeme za izvoze in določene dejavnosti. Registracija za DDV je obvezna za podjetja, katerih promet presega 50.000 BAM letno (približno 25.500 EUR) (Uprava za neposredne davke Bosne in Hercegovine).
Skladnost z davčnimi obveznostmi je dosegla izboljšave v digitalizaciji, z vedno bolj dostopnimi sistemi za e-izpolnjevanje in spletno plačilo, vendar se morajo vlagatelji pripraviti na proceduralno zapletenost, še posebej zaradi variacij med dvema entitetama. Ustrezne roke za redno poročanje in plačevanje so v veljavnosti, pravila o transfernih cenah zahtevajo dokumentacijo za transakcije med povezanimi strankami, kar se usklajuje s standardi OECD. Sporazumi o izogibanju dvojnega obdavčevanja so v veljavi z več kot 40 državami, kar znižuje stopnje davka od zadržanja na dividende, obresti in avtorske pravice v mnogih primerih (Ministrstvo za finance in zakladstvo Bosne in Hercegovine).
Spodbude za vlagatelje v letu 2025 so večinoma določene na ravni vlad entitet. Te vključujejo oprostitve ali zmanjšanja davka na dohodek pravnih oseb za dobičke, ki se reinvestirajo v proizvodne sredstva, nepovratne subvencije za zaposlovanje ter carinske ali DDV oprostitve za nekatere uvožene opreme. Na primer, Federacija Bosne in Hercegovine ponuja petletno davčno olajšavo za naložbe, ki presegajo 20 milijonov BAM (približno 10,2 milijona EUR), pod pogojem, da ta naložba ustvari vsaj 50 novih delovnih mest. Brezcarinske cone prav tako nudijo ugodne DDV in carinske režime za upravičene operacije (Uprava za neposredne davke Bosne in Hercegovine).
Obeti za leti 2025 in prihodnja leta predvidevajo nadaljnje usklajevanje davčne in spodbude politike z standardi EU, še posebej, ko BiH napreduje v procesu pristopa k EU. Vlagatelji naj spremljajo zakonodajne spremembe, saj reforme lahko vplivajo na zahteve glede skladnosti in razpoložljivost spodbud. Priporočena je proaktivna interakcija s lokalnimi davčnimi organi, da se zagotovi ažurna skladnost in maksimira potencialne koristi.
Skladnost, dovoljenja in postopki registracije podjetij (Viri: apif.net, fipa.gov.ba)
Investiranje v Bosno in Hercegovino (BiH) zahteva navigacijo skozi specifične regulativne in skladnostne zahteve, oblikovane z administrativno strukturo države in prizadevanji za usklajevanje z EU. Postopek ureja tako zakonodaja na ravni države kot tudi zakonodaja entitet, pri čemer pomembno vlogo igrajo Federacija Bosne in Hercegovine, Republika Srpska in Distrikt Brčko. Vlagatelji morajo izpolnjevati lokalne zakone glede ustanavljanja podjetij, dovoljenj in regulativ, specifičnih za sektor.
Za vzpostavitev podjetniške prisotnosti morajo tuji in domači vlagatelji običajno slediti podobnim postopkom. Registracija podjetij je centralizirana preko agencij za registracijo podjetij na ravni entitet. V Federaciji BiH ta postopek upravlja Agencija za posredovanje, IT in finančne storitve (APIF), medtem ko v Republiki Srpski APIF prav tako deluje kot uradna registracija. Postopki vključujejo rezervacijo imena podjetja, predložitev ustanovnih dokumentov, registracijo pri davčnih organih in vpis zaposlenih v sisteme socialnega zavarovanja. Od leta 2025 so nedavne reforme zmanjšale število proceduralnih korakov in čas registracije podjetja, pri čemer večina registracij traja 5-10 delovnih dni, odvisno od kompleksnosti poslovne strukture.
Dovoljenja so pogosto specifična za sektor. Dovoljenja za gradnjo, okoljske in obratovalne licence izdajajo občinske ali kantonalne oblasti, odvisno od lokacije in dejavnosti podjetja. Na primer, podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, infrastrukturo ali izkopavanjem, morajo pred začetkom delovanja pridobiti ocene vpliva na okolje in ustrezne sektorjske licence. Postopek je podrobno opisala Agencija za spodbujanje tujih naložb v Bosni in Hercegovini (FIPA), ki nudi smernice in posodobljene kontrolne sezname za tuje vlagatelje.
Obveznosti glede skladnosti vključujejo registracijo za preprečevanje pranja denarja (AML), davčno registracijo in redna finančna poročila. Vse dejavnosti morajo registrirati davek na dodano vrednost (DDV), če njihov letni promet preseže zakonski prag, in dolžni so predložiti letna finančna poročila. BiH se je uspešno razvila pri integraciji svoje regulativne strukture z EU standardi, zlasti na področju preglednosti in korporativnega upravljanja.
- Registracija podjetja običajno traja 5-10 delovnih dni v obeh entitetah.
- Od leta 2025 so pobude digitalizacije poenostavile predložitev dokumentacije in prijav za dovoljenja.
- Vse tuje naložbe morajo biti navedene, vendar ni splošnih omejitev glede tuje lastnine, razen v primerih obrambe, medijev in določene lastnine zemljišč.
- Nadaljnje reforme naj bi dodatno poenostavile skladnost in zmanjšale administrativno breme v prihodnjih letih.
Vlagatelji so spodbujeni, da se posvetujejo z FIPA in APIF za ažurne smernice glede specifičnih dovoljenj in obveznosti skladnosti, saj se zakonodajni okvir še naprej usklajuje z direktivami EU.
Tveganja, ovire in kako jih obvladovati
Investiranje v Bosno in Hercegovino (BiH) v letu 2025 predstavlja dinamičen sklop tveganj in ovir, ki jih oblikujejo kompleksna politična pokrajina države, regulativno okolje in razvijajoči se pravni okviri. Razumevanje teh izzivov – in strategij za navigacijo med njimi – je bistvenega pomena za potencialne vlagatelje.
- Politična in administrativna kompleksnost: Unikatna ustavna ureditev BiH, vzpostavljena z Daytonskim mirovnim sporazumom, deli državo na dve entiteti (Federacija BiH in Republika Srpska) ter Distrikt Brčko. Vsaka ima svojo vlado, pravni sistem in regulativne oblasti, kar vodi do prekrivanja jurisdikcij in regulativne fragmentacije. Ta kompleksnost lahko upočasni odločanje, zaplete registracijo podjetij in povzroči negotovost glede veljavnih zakonov in postopkov (Uprava za evropske integracije Bosne in Hercegovine).
- Pravna in regulativna tveganja: Investicijska klima je urejena z zakoni na nacionalni ravni, kot je Zakon o tujih naložbah, ter regulativami na ravni entitet. Čeprav ti zakoni na splošno garantirajo nacionalno obravnavo za tuje vlagatelje in omogočajo polno tujo lastništvo, lahko doslednost izvajanja in pogoste zakonodajne spremembe predstavljajo izzive skladnosti. Vlagatelji morajo skrbno spremljati novosti in prizadevanja za harmonizacijo, zlasti tiste, ki usklajujejo lokalne zakone z EU standardi (Ministrstvo za pravosodje Bosne in Hercegovine).
- Učinkovitost sodstva in korupcija: Sodstvo v BiH pogosto velja za počasno in pod vplivom politike, kar lahko vpliva na izvrševanje pogodb in reševanje sporov. Korupcija ostaja težava, zlasti na področju javnih naročil in administrativnih postopkov, kar ugotavljajo lokalne protikorupcijske oblasti in mednarodne nadzorne agencije (Agencija za preprečevanje korupcije in koordinacijo boja proti korupciji). Vlagateljem svetujemo, da izvajajo temeljito skrbnost in iščejo lokalno pravno pomoč.
- Usklajevanje in licenciranje: Procesi poslovnega licenciranja in dovoljevanja se razlikujejo med Federacijo, Republiko Srpsko in Distriktom Brčko, kar včasih zahteva interakcijo z več agencijami. Vlagatelji naj se seznanijo z zahtevami specifičnimi za entitet in izkoristijo lokalne profesionalne ponudnike storitev, da poenostavijo skladnost (Vlada Federacije Bosne in Hercegovine, Vlada Republike Srpske).
- Valutne in repatriacijske omejitve: BiH ohranja ureditev valutnega odbora z evrom, kar zagotavlja relativno stabilnost valute. Ni pravnih omejitev za repatriacijo dobička, vendar se morajo vlagatelji zavedati morebitnih administrativnih zamud in pravil o poročanju, ki jih izvajajo Centralna banka (Centralna banka Bosne in Hercegovine).
Obeti in navigacijske strategije (2025 in naprej): Kljub tem oviram BiH nadaljuje postopne reforme, usmerjene k pristopu k EU in regulativni harmonizaciji. Vlagatelji naj spremljajo napredek na področjih vladavine prava, protikorupcijskih ukrepov in poenostavljanja administracije. Sodelovanje z uglednimi lokalnimi pravniki, vzdrževanje robustnih programov skladnosti ter vzpostavljanje odnosov tako z državnimi kot entitetnimi oblastmi so modri načini za zmanjšanje tveganj in izkoriščanje novih priložnosti v BiH.
Študije primerov: Nedavne večje investicije in uspešne zgodbe (Viri: fipa.gov.ba, ustrezne spletne strani podjetij)
Bosna in Hercegovina (BiH) je v zadnjih letih privabila več opaznih tujih neposrednih naložb (FDI), kar odraža tako naraščajočo privlačnost države kot tudi prizadevanja vlade za poenostavitev postopkov za mednarodne vlagatelje. Agencija za spodbujanje tujih naložb v Bosni in Hercegovini (FIPA) poudarja, da so FDI tokovi v letu 2023 dosegli več kot 600 milijonov EUR, napovedi pa kažejo na nadaljnjo rast do leta 2025, še posebej v sektorjih proizvodnje, energije in IKT.
Eden izmed prominentnih primerov je širitev nemškega dobavitelja avtomobilov Prettl, ki je odprl veliko tovarno za električne sisteme v Živinicah leta 2023. Ta naložba, ki presega 10 milijonov EUR, je ustvarila več kot 300 delovnih mest in izkoristila usposobljenost delovne sile BiH ter dostop do trgov EU. Podobno je Messer Group, vodilni proizvajalec industrijskih plinov, nadaljeval s širjenjem svojih operacij v BiH z novimi proizvodnimi linijami in logističnimi centri ter postavil državo kot regionalno oskrbovalno središče.
Na področju obnovljivih virov energije je 2024 uvedba v obrat 50 MW „Jelovača“ vetrne elektrarne podjetja Imepower in partnerjev predstavljala pomembno mejnik za zelene naložbe v BiH. Projekt, podprt s prijaznimi regulativnimi spodbude in poenostavljeno dovoljevanjem, dokazuje zavezanost vlade Zeleni agendi EU in privabljanju trajnostnih naložb.
IKT in poslovne procesne zunanje storitve so prav tako dosegle nedavne uspehe. Authority Partners, ameriška programska družba, je leta 2024 razširila svoj razvojni center v Sarajevu, pri čemer navaja konkurenčno delovno silo države in izboljšano digitalno infrastrukturo. Rastejoča podjetja odražajo širši trend internacionalnih podjetij, ki izkoriščajo stroškovno učinkovito in usposobljeno delovno silo BiH.
Številne od teh naložb so imele koristi od pravnih reform, sprejetih v letih 2023 in 2024, vključno z Zakonom o tujih neposrednih naložbah in usklajevanjem sektorških regulativ z standardi EU. Te spremembe so zmanjšale administrativne ovire, izboljšale zaščito vlagateljev in povečale skladnost s predpisi o preprečevanju pranja denarja, kot je poudarila FIPA.
Glede na leto 2025 in dlje vlagatelji natančno spremljajo nadaljnje reforme, projekte infrastrukture – kot je avtocesta Koridor Vc – in politično stabilnost kot ključne dejavnike za prihodnje naložbe. Uspešne zgodbe do sedaj poudarjajo potencial za nadaljnjo rast FDI, saj Bosna in Hercegovina nadaljuje svojo pot proti integraciji v EU in regulativni modernizaciji.
ESG, trajnost in zahteve glede korporativne odgovornosti
Načela okoljskih, socialnih in upravljalskih (ESG) ter širše zahteve glede trajnosti so vse pomembnejše za vlagatelje v Bosni in Hercegovini (BiH), še posebej v kontekstu prizadevanj države po usklajevanju s standardi Evropske unije (EU). V zadnjih letih je BiH sprejela ukrepe za uskladitev svojega pravnega in regulativnega okvira z direktivami EU, kar ima otipljive posledice za korporativno odgovornost in skladnost z ESG.
Pravni okvir za ESG in trajnost v BiH predvsem usmerjajo okoljski in delovni predpisi na ravni države in entitet. Zakon o varstvu okolja Federacije Bosne in Hercegovine in Zakon o varstvu okolja Republike Srpske zahtevata od podjetij, da pridobijo okoljska dovoljenja, izvajajo ocene vpliva na okolje (EIA) in uvajajo ukrepe za preprečevanje ali zmanjšanje negativnih okoljskih učinkov. Te zahteve se vse bolj izvajajo, zlasti za projekte v energijskem, infrastrukturnem in izkopavalnem sektorju. Poleg tega je Bosna in Hercegovina stranka Aarhuške konvencije, ki zagotavlja javno sodelovanje in preglednost v okoljskih zadevah (Ministrstvo za zunanje trgovinske in gospodarske odnose Bosne in Hercegovine).
Na socialnem in upravljalskem področju Zakon o podjetjih na ravni države in zakoni o delu na ravni entitet določajo obveznosti delodajalcev glede varnosti dela, boja proti diskriminaciji in pravic zaposlenih. V letih 2024-2025 so bile razprave o novih dopolnilih, ki naj bi še naprej uskladila delovne standarde in ukrepe proti korupciji z acquis EU, kar bi lahko potencialno zvišalo zahteve po skladnosti za vlagatelje v prihodnjih letih (Ministrstvo za pravosodje Bosne in Hercegovine).
Čeprav poročanje o ESG še ni obvezno za večino podjetij, sta Vrednotna komisija Federacije Bosne in Hercegovine in Vrednotna komisija Republike Srpske izdala smernice, ki spodbujajo kotirane družbe k razkrivanju materialnih nefinančnih informacij. Ta trend se pričakuje, da se bo povečal, zlasti za podjetja, ki iščejo tuje naložbe ali čezmejne liste.
- BiH se uvršča na 64. mesto od 180 na indeksu zaznavanja korupcije v letu 2023, kar kaže na preostale izzive pri upravljanju (Transparency International).
- Približno 50 % energije države izvira iz premoga, vendar je vlada zavezana povečevanju uporabe obnovljivih virov energije v skladu z Energetskim skupnim sporazumom (Energetska skupnost).
Glede na leto 2025 in dalje se očekuje, da bo skladnost z ESG in trajnostjo vse bolj centralna za vlagatelje v BiH. Prizadevanja za usklajevanje s standardi EU, natančnejši nadzor okoljskih vplivov in postopno uvajanje obveznosti poročanja o ESG se pričakujejo. Vlagatelji naj spremljajo spremembe zakonodaje in proaktivno sprejmejo najboljše prakse v korporativni odgovornosti, da zagotovijo dolgoročni uspeh in skladnost s predpisi.
Prihodnji obeti: Projekcije za Bosno in Hercegovino do leta 2030
Bosna in Hercegovina (BiH) je na prelomni točki v svoji ekonomski in investicijski poti, ko se približuje letu 2025 in gleda naprej do leta 2030. Strateška lokacija države v Jugovzhodni Evropi, nenehne gospodarske reforme in postopna usklajevanja s standardi Evropske unije (EU) oblikujejo njeno investicijsko klimo. Leta 2023 je BDP BiH zrasel za približno 2,5 %, napovedi pa nakazujejo na zmerno, a stalno rast skozi desetletje, če se reforme nadaljujejo in regionalna stabilnost vztraja (Centralna banka Bosne in Hercegovine).
Ključni sektorji, ki privabljajo tuje neposredne naložbe (FDI), vključujejo proizvodnjo, energijo (zlasti obnovljive), turizem in informacijsko tehnologijo. Tokovi FDI v državi so v letu 2023 dosegli 547 milijonov EUR, kar odraža okrevanje po pandemskih upadih in naraščajoče zanimanje vlagateljev za vire in delovno silo BiH (Agencija za spodbujanje tujih naložb v Bosni in Hercegovini). S globalnim pritiskom na prehod v energijo se pričakuje, da bo pomemben potencial BiH za hidroenergetiko in sončno energijo pritegnil več kapitala, še posebej, ko se uvedejo nove spodbude in okviri javno-zasebnega partnerstva (PPP).
Pravno gledano BiH nadaljuje usklajevanje svojih investicijskih zakonov in poslovnih praks s standardi EU. Zakon o tujih neposrednih naložbah zagotavlja enako obravnavo tujih in domačih vlagateljev, zaščito pred prisvojitvijo in omogoča prost prenos dobička v tujino. Vendar pa morajo vlagatelji navigirati skozi zapleteno regulativno okolje, saj so pristojnosti razdeljene med državo, dve entiteti (Federacijo BiH in Republiko Srpsko) in Distrikt Brčko. Ta decentralizirani sistem lahko vodi do razlik v stopnjah obdavčitve, spodbudah in zahtevah za skladnost, kar poudarja pomen temeljite skrbnosti in lokalnega pravnega svetovanja (Odvetniška zbornica Federacije Bosne in Hercegovine).
Status kandidata BiH za članstvo v EU, ki je bil podeljen december 2022, postavlja jasen smer za reforme v pravnih, fiskalnih in protikorupcijskih področjih. Očekujejo se, da bo država pospešila svoja prizadevanja za krepitev vladavine prava, povečanje preglednosti javnih razpisov in poenostavitev procesov registracije podjetij do leta 2030 (Delegacija Evropske unije v Bosni in Hercegovini). Skladnost z ukrepi proti pranju denarja in proti korupciji nadzorujejo posebne agencije in bo ostala v fokusu, saj BiH prizadeva izboljšati svoj položaj na mednarodnih seznamih.
Glede na prihodnost je obetanje investiranja v Bosno in Hercegovino previdno optimistično. Uspeh je odvisen od hitrosti institucionalnih reform, nadgradnje infrastrukture in integracije v širše evropske ekonomske mreže. Vlagateljem svetujemo, da pozorno spremljajo zakonodajne razvojne smernice, sektorske spodbude in regionalne pobude sodelovanja, ki bodo verjetno oblikovale investicijsko okolje do leta 2030.
Viri in reference
- Uprava za evropske integracije Bosne in Hercegovine
- Agencija za spodbujanje tujih naložb v Bosni in Hercegovini
- Zvezno ministrstvo za okolje in turizem
- Visoki sodni in tožilski svet Bosne in Hercegovine
- Uprava za neposredne davke Bosne in Hercegovine
- Prettl
- Messer Group
- Authority Partners
- Vrednotna komisija Federacije Bosne in Hercegovine
- Delegacija Evropske unije v Bosni in Hercegovini
