Južna Koreja, uradno znana kot Republika Koreja (ROK), je doživela hitro preobrazbo od vojno razrušenega države do ene izmed glavnih globalnih gospodarstev v le nekaj desetletjih. Vendar je ta opazna gospodarska rast prinesla tudi pomembne okoljske izzive. Da bi se spopadla s temi izzivi, je Južna Koreja vzpostavila trden okvir zakonov in predpisov na področju okolja z namenom spodbujanja trajnostnega razvoja in zaščite naravnega okolja.
Zgodovinski kontekst in pravni okvir
Razvoj okoljske zakonodaje v Južni Koreji sega v konec 20. stoletja, ko je država začela doživljati industrijsko onesnaževanje skupaj s hitro gospodarsko rastjo. Zakon o ohranjanju okolja iz leta 1977 je bil eden prvih poskusov za reševanje okoljskih skrbi in je postavil temelje za celovitejše predpise.
Danes okoljski pravni sistem Južne Koreje nadzira Ministrstvo za okolje (MOE), ki izvaja različne zakone, usmerjene v boj proti onesnaževanju, ohranjanje biotske raznovrstnosti in spodbujanje trajnostnih praks. Nekateri ključni zakoni vključujejo Okvirni zakon o okoljski politiki, Zakon o ohranjanju kakovosti zraka, Zakon o ohranjanju kakovosti vode in ekosistemov ter Zakon o ravnanju z odpadki. Ti zakoni skupaj obravnavajo različne vidike zaščite okolja, od kakovosti zraka in vode do ravnanja z odpadki in ohranjanja ekosistemov.
Upravljanje kakovosti zraka
Kakovost zraka je pomembna skrb v Južni Koreji, zlasti zaradi delcev v zraku (PM) in rumenega prahu, ki prihajajo tako iz domačih virov kot iz sosednjih držav. Zakon o ohranjanju kakovosti zraka določa stroge nadzore nad emisijami industrijskih obratov, vozil in drugih virov onesnaževanja. Vlada je prav tako uvedla Posebni zakon o izboljšanju kakovosti zraka v metropolitanski regiji Seul, da bi se posebej osredotočila na onesnaževanje v gosto poseljeni prestolnici in njeni okolici.
Zaščita vodnih virov
Zakon o ohranjanju kakovosti vode in ekosistemov določa celovit okvir za zaščito vodnih virov. To vključuje predpise o izpustu onesnaževal v vodne tokove, standarde za pitno vodo in ukrepe za preprečevanje onesnaževalnih incidentov. Južna Koreja ima tudi stroge sisteme dovoljenj in nadzora, da zagotovi skladnost s temi standardi.
Upravljanje z odpadki in recikliranje
Glede na omejeno površino države je učinkovito upravljanje z odpadki ključno. Zakon o ravnanju z odpadki določa zahteve za zbiranje, prevoz in odstranjevanje odpadkov ter spodbuja recikliranje in zmanjšanje nastajanja odpadkov. Južna Koreja je dosegla pomemben napredek na tem področju, z iniciativami, kot je sistem Razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR), ki podjetjem nalaga odgovornost za upravljanje na koncu življenjske dobe njihovih izdelkov.
Podnebne spremembe in obnovljivi viri energije
V odgovor na globalne podnebne spremembe se je Južna Koreja zavezala k zmanjšanju svojih emisij toplogrednih plinov. Zakon o zelenem nizkoogljičnem razvoju nakazuje strategijo države za prehod na nizkoogljično gospodarstvo. To vključuje spodbujanje obnovljivih virov energije, ukrepe za energetsko učinkovitost in razvoj zelenih tehnologij. Sistem trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (ETS), uveden leta 2015, služi kot tržno usmerjen pristop k nadzoru emisij s postavljanjem in trgovanjem z dodelitvami emisij.
Biotska raznovrstnost in ohranjanje naravnih virov
Zakon o ohranjanju naravnega okolja in Zakon o zaščiti in upravljanju divjih živali sta ključni zakonodajni orodji, namenjeni ohranjanju biotske raznovrstnosti in zaščiti divjih živali. Ti zakoni določajo zaščitena območja, urejajo lov in trgovino z divjimi živalmi ter spodbujajo obnovo degradiranih ekosistemov. Južna Koreja je tudi podpisnica mednarodnih sporazumov, kot je Konvencija o biotski raznovrstnosti, s čimer usklajuje svoje politike z globalnimi prizadevanji za ohranjanje.
Korporativna odgovornost in trajnostne poslovne prakse
V Južni Koreji podjetja vse bolj prepoznavajo pomen trajnosti in okoljske odgovornosti. Sistem Ocena vpliva na okolje (EIA) zahteva, da podjetja ocenijo in omilijo morebitne okoljske vplive svojih projektov. Poleg tega je vse večji poudarek na Korporativni socialni odgovornosti (CSR), pri čemer podjetja sprejemajo bolj okolju prijazne prakse in vključujejo trajnost v svoje poslovne strategije.
Zaključek
Pot Južne Koreje proti trajnostnemu razvoju temelji na celovitem in nenehno razvijajočem se pravnem okviru na področju okolja. Čeprav izzivi še vedno obstajajo, je zavezanost države k zaščiti okolja in trajnostnemu razvoju očitna skozi njene proaktivne politike in predpise. Z nadaljnjim krepitvijo in izvajanjem teh zakonov si Južna Koreja prizadeva uravnotežiti gospodarski napredek z nujnostjo ohranjanja svojega naravnega okolja za prihodnje generacije.
Predlagane povezave:
Ministrstvo za pravosodje Južne Koreje